Foto Terapija

Novice

Fotografije ne kažejo razlik

V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius) Kamnik že več let poteka fototerapija z namenom omogočanja pridobivanja fotografskih znanj in spretnosti za čim višjo kakovost življenja oseb z okrnjenimi možnostmi uveljavljanja v družbi. Fototerapija poteka pod mentorstvom kliničnega psihologa Mateja Peljhana in zunanjega sodelavca Jureta Kravanje, organizatorici dejavnosti pa sta socialni pedagoginji – vzgojiteljici Nadja Cvirn in Katja Antosiewicz.

Mladi fotografi iz osamosvojitvene skupine Ciriusa – Aleksandar Zarić, Endi Edin Pasić, Luka Kaplan, Anja Brumec, Nino Raković, Benjamin Pogačar Prešeren in Maša Jež – so pred dnevi svoja fotografska dela v sodelovanju z Golf klubom Arboretum razstavili na skupinski razstavi z naslovom Dogaja!

Več na: http://www.gorenjskiglas.si/article/20160505/C/160509868/1029/fotografije-ne-kazejo-razlik-

AR-160509868.jpg&MaxW=640&MaxH=360&ImageVersion=online_L1

Inovativni razstavni projekt Ulica nasmehov

Projekt, ki ga je idejno zasnovala in vodila Anita Zelić, pod okriljem Ustanove Silvana Furlana je skozi vodene fotografske in fototerapevtske aktivnosti, ki so bile namenjene spodbujanju smeha, povezal učence treh šol iz dveh držav.
Na Erjavčevi ulici v Novi Gorici in ulici San Gabriele v Gorici (Italija), si lahko ogledate 60 izbranih fotografij. Njihov namen je prikazati, kako otroški nasmeh, ki je poln radovednosti, pristnosti in energije, premaguje vse meje, ki jih odrasel človek postavlja; tako nacionalne, rasne, verske, jezikovne kot tudi starostne, mentalne, čustvene in duševne.
Projekt je potekal pod pokroviteljstvom Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica (IT).

Ulica nasmehov

O projektu si lahko preberete tudi na spodnjih povezavah:

http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Nasmeh-premaguje-meje

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ulica-nasmehov-sega-prek-meja/376437

http://www.slomedia.it/v-gorici-slavnostno-odprli-ulico-nasmehov-foto-galerijahttp://www.delo.si/prosti-cas/najbolj-vedra-in-smejoca-se-ulica-med-slovenijo-in-italijo.html

Fototerapija – od konceptov do praks

Z veseljem objavljamo, da je izšla nova publikacija o fototerapiji, z naslovom ”FOTOTERAPIJA – od konceptov do praks”. V knjigi so zbrani prispevki različnih avtorjev, ki se tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika ukvarjajo s tem področjem. Knjige ne bo v prosti prodaji, jo bo pa mogoče dobiti pri založniku. Predstavitev dela bo 24.9.2015 v restavraciji Golf Arboretum v Volčjem potoku, v okviru simpozija o ”Programu dodatnega izobraževanja za mlajše odrasle”, ki se je izvajal v CIRIUS Kamnik.

11040849_508000196032573_1548772956640521193_o 11950175_508000989365827_797287454800467357_o

 

Fotografski projekt “Nasmeh dobim in ga delim”

Ali ste vedeli, da se v vašem nasmehu skriva čarovnija? Vsakič, ko se nekomu nasmehnete, sprožite v možganih te osebe proces, ki ga usmeri v to, da vam nasmeh podari nazaj. S tem ustvarite vzajemni odnos, ki vama obema omogoči sproščanje hormonov sreče, ki imajo izreden vpliv na naše psihofizično delovanje. Smeh zdravi, sprošča, spodbuja radost, kreativnost in ne nazadnje povezanost med ljudmi.

Več o “nasmejanem” fotografskem projektu si lahko preberete na spodnji povezavi:

https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/foto-ob-prvem-solskem-dnevu-ucenci-podarili-nasmeh-in-dobro-zeljo/372997

 

Oš Ledine0002 Oš Ledine0029 Oš Milojke Štrukelj0026 Oš Milojke Štrukelj0027

Otroci pri fototerapiji ustvarili fotografije za protokolarno darilo

»Ljudje pri vas,« je rekel Mali princ, »negujejo pet tisoč vrtnic v enem samem vrtu… in ne najdejo v njem, kar iščejo. Ne najdejo… In vendar bi tisto, kar iščejo, lahko našli v eni sami vrtnici…« (A. De Saint – Exupery)

Kot cvetni lističi vrtnic, ki s svojim prepletanjem ustvarijo unikatni cvet, vas bodo skozi koledar pospremila fotografska dela posebnih otrok. Takšnih, ki v okviru Fototerapije na Osnovni šoli Kozara raziskujejo svoja edinstvena in barvita bistva,… takšnih, ki vedo in nas učijo, da kdor želi videti, mora gledati s srcem.

Nastali koledar, ki ga je v začetku letošnjega leta izdala Mestna občina Nova Gorica kot protokolarno darilo si lahko ogledate na spletni povezavi mlade in perspektivne grafične oblikovalke Valentine Krašna, kateri smo hvaležni za sodelovanje pri projektu ter pomoč pri udejanjanju naše vizije v celostno obliko.

http://www.valentinakrasna.com/mestna-obcina-nova-gorica-koledar-2015/

 

koledar

Fototerapija

Fotografska terapija (fototerapija) je relativno nova, vendar glede na sodobne trende in tehnološki razvoj zelo perspektivna metoda pri delu z ranljivimi skupinami. Predstavlja uporabo fotografije kot ustvarjalne tehnike v procesu svetovalnega dela, kjer cilj ni dovršena umetniška stvaritev temveč osebnostna integracija in samoraziskovanje. Izhaja iz postopkov umetnostne terapije, kjer zdravljenje oziroma pomoč poteka skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi, ki posamezniku pomagajo pri posredovanju osebnih občutkov, čustev in misli drugim ljudem. Iz tega vidika je zatorej lahko podporna terapevtska metoda pri zdravljenju ali rehabilitaciji različnih psihičnih motenj in psihosocialnih težav ali pa je zgolj praktična ustvarjalna dejavnost za preventivo in samopomoč pri krepitvi mentalnega zdravja in vzpodbujanju osebnostne rasti. Odvija se ob fotografskem aparatu, fotografiranju, fotografiji in usmerjenem pogovoru ter v individualni ali skupinski obliki ob bolj ali manj prisotnem vodenju usposobljenega terapevta ali mentorja. V tovrstnih delavnicah človeka usposablja za tehnično upravljanje s fotoaparatom, ga uči likovno kompozicijskih prvin, predvsem pa razvija njegovo senzitivnost in samozavestno fotografsko ekspresijo v najširšem smislu.

Kontakt

Ime zavoda:

ZAVOD ZA FOTOGRAFSKO TERAPIJO

Sedež zavoda:

Babno 17b, 3000 Celje

E-naslov:

[email protected]

Ustanovitelji zavoda:

  • Jure Kravanja, Ulica Alme Karlinove 27, 3000 Celje
  • Matej Peljhan, Cesta v Podboršt 13, 1231 Ljubljana – Črnuče

 

Kontaktirajte nas:

Programi za ranljive skupine

Skupinske delavnice:

Program je namenjen ranljivim skupinam ljudi kot so:

  • osebe z invalidnostjo ali dolgotrajnim obolenjem
  • otroci s posebnimi potrebami,
  • osebe z različnimi psihičnimi težavami (depresija, anksioznost, motnje hranjenja, odvisnost od drog in alkohola, idr.),
  • starostniki,
  • in drugi.

Odvija se v obliki tedenskih srečanj v skupnem trajanju najmanj 60 ur ali več. Izvaja se lahko v okviru različnih javnih zdravstvenih, izobraževalnih ali socialnih ustanov ali pa v okviru nevladnih organizacij ali društev.

Uporabniki se v začetku opremijo s primernimi fotoaparati in tehničnimi pripomočki in prilagoditvami. Seznanijo se z delovanjem fotoaparata in pridobijo vsaj temeljno znanje in veščine za samostojno fotografiranje. Spoznajo osnovne likovne prvine, pravila kompozicije in žanre, ki jih v fotografiji poznamo. Naučijo se uporabe programskih orodij za shranjevanje, obdelavo, predstavitev, objavljanje in tisk fotografij. Najpomembnejši poudarek delavnic in rdeča nit ustvarjanja pa ves čas ostaja vsebinski, izpovedni vidik fotografije. Različne vnaprej pripravljene fotografske naloge, ki jih opravljajo udeleženci, spodbujajo razvoj fotografske ekspresije, kar ob odnosu moderator – udeleženec predstavlja poglavitni terapevtski potencial. Želimo si, da bi fotografija uporabnikom dolgoročno izboljšala kvaliteto in odprla nove življenjske možnosti. Da bi kompenzirala njihove primanjkljaje, postala način izražanja, zabave, druženja ali celo zaslužka. Verjamemo v človekove potenciale in mislimo, da je fotografijo lahko marsikomu prava pot, da jih uresniči.

Individualno mentorstvo ali terapija:

Fotografsko terapijo je možno izvajati tudi v individualni obliki, kjer se lahko način dela in trajanje bolj prilagaja specifičnim potrebam posameznika.

Predstavitve in predavanja:

Krajša 1-2 urna predavanja so prilagojena uporabnikom in so namenjena predstavitvi vseh možnosti in koristi, ki jih danes ponuja fotografija in z njo povezane dejavnosti.

Programi za strokovne delavce

Predstavitve, predavanja, in delavnice so namenjene kolektivom ali posameznim strokovnim profilom v zdravstvenih, izobraževalnih, socialnih ali drugih ustanovah in organizacijah kot so:

  • delovni terapevti,
  • psihologi,
  • socialni delavci,
  • likovni pedagogi,
  • in drugi.

Udeleženci se seznanijo s teoretskimi podlagami fotografske terapije in možnostmi uvajanja in izvajanja pri njihovem praktičnem delu.

Programi za strokovne delavce so trenutno v pripravi.

Fototerapija v CIRIUS Kamnik

IZVAJALCA: Matej Peljhan in Jure Kravanja

USTANOVA: CIRIUS Kamnik

LETO: 2012/13, 2013/14, 2014/15

NAČIN IZVAJANJA: individualno in skupinsko

POPULACIJA: Mlajši odrasli s težko stopnjo gibalne oviranosti

OPIS:

CIRIUS Kamnik je osrednji republiški center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo in drugimi kombiniranimi okvarami, motnjami ali primanjkljaji. Za izvajanje fototerapevtskih delavnic, ki se ga v skupinski obliki udeležuje do 6 oseb, individualno pa še ravno toliko, je potrebno opremiti udeležence s tehničnimi prilagoditvami za upravljanje s fotoaparatom, ki jih v ta namen razvijamo. S pomočjo fototerapije na eni strani spodbujamo terapijo in rehabilitacijo šibkejših področij, na drugi strani pa udeležencem omogočamo, da lahko izrazijo svoje pozitivne potenciale in so enakovredno ustvarjalni kot vsi drugi. S pomočjo fotografske dejavnosti si širijo socialno mrežo in so boljše vključeni v okolje.

Na terenu ponujamo in izvajamo tudi 40 urne foto delavnice za različne skupine in društva invalidov.

Fototerapija v OZARA Nova Gorica

IZVAJALKA: Anita Zelić

USTANOVA: Ozara Nova Gorica

LETO: 2011

NAČIN IZVAJANJA: 1x tedensko po dve uri

POPULACIJA: osebe s težavami v duševnem zdravju

OPIS:

Ozara je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter ljudem s težavami v duševnem zdravju ponuja izven-bolnišnične oblike psihosocialne rehabilitacije in podpore. Uporabniki, ki so bili vključeni v projekt so najprej osvojili tehnične spretnosti uporabe fotoaparata ter nato skozi ustvarjanje fotografij raziskovali svoje vrednote, vire moči pa tudi želje in upe, ki jih gojijo glede prihodnosti ter hkrati skozi poslušanje pripovedi ostalih udeležencev poskušali razviti dojemanje za različne perspektive in različno razmišljanje. Uporaba tehnik fototerapije je omogočila boljše razumevanje sveta uporabnikov, njihovih zgodb, definicij problema ter vizij prihodnosti skozi njihovo perspektivo, kar je s pomočjo ustvarjenih fotografij pripomoglo k doseganju in beleženju sprememb ter vizualiziranju željenih izidov in posledično konstruktivnemu preokvirjanju problemske situacije, izboljšanju samopodobe, krepitvi moči in nenazadnje dvigu kvalitete življenja. Učinkovitost tehnik fototerapije in projekta, ki je bil po dotedanjih podatkih prvi tovrsten na podočju duševnega zdravja v Sloveniji je Anita Zelić ovrednotila v diplomskem delu Fototerapija: Fotografija kot umetnostno izrazno sredstvo v kontekstu psihosocialne pomoči (2012).

[Best_Wordpress_Gallery gallery_type=”thumbnails” theme_id=”2″ gallery_id=”6″ sort_by=”order” image_column_number=”4″ images_per_page=”30″ image_title=”none” image_enable_page=”1″ thumb_width=”180″ thumb_height=”90″ popup_width=”800″ popup_height=”500″ popup_effect=”fade” popup_interval=”5″ popup_enable_filmstrip=”1″ popup_filmstrip_height=”50″ popup_enable_ctrl_btn=”1″ popup_enable_fullscreen=”0″ popup_enable_comment=”1″ popup_enable_facebook=”1″ popup_enable_twitter=”1″ popup_enable_google=”1″ watermark_type=”none” watermark_link=”0″]

Fototerapija v OŠ Kozara Nova Gorica

IZVAJALKA: Anita Zelić

USTANOVA: OŠ Kozara Nova Gorica

LETO: 2012/13,  2013/14, 2014/15

NAČIN IZVAJANJA: 1x tedensko po dve šolski uri

POPULACIJA: otroci in mladostniki z različnimi motnjami v duševnem razvoju

OPIS:

OŠ Kozara je devetletna šola osnovna šola, ki opravlja izobraževalni program za otroke s posebnimi potrebami. Učenci, ki so vključeni v fototerapijo osvajajo tehnike fotografiranja in fotografskega jezika ter se skozi različne fotografske aktivnosti, ki so oblikovane z namenom spodbujanja kognitivnih, emocionalnih, socialnih ter motoričnih spretnosti (pri gibalno oviranih), podajajo na pot samoraziskovanja. Fotografija ima v tem kontekstu vlogo medija za spodbujanje komunikacije, izražanja vrednot, misli,  čustev, krepitev samozavesti, doseganja in beleženja sprememb, razvijanja medsebojnih odnosov ter nenazadnje spodbujanja kreativnosti skozi vizualno simbolični jezik.

Izvajanje projekta na OŠ Kozara omogoča in podpira Ustanova Silvana Furlana.

[Best_Wordpress_Gallery gallery_type=”thumbnails” theme_id=”2″ gallery_id=”10″ sort_by=”order” image_column_number=”4″ images_per_page=”30″ image_title=”none” image_enable_page=”1″ thumb_width=”180″ thumb_height=”90″ popup_width=”800″ popup_height=”500″ popup_effect=”fade” popup_interval=”5″ popup_enable_filmstrip=”1″ popup_filmstrip_height=”50″ popup_enable_ctrl_btn=”1″ popup_enable_fullscreen=”0″ popup_enable_comment=”1″ popup_enable_facebook=”1″ popup_enable_twitter=”1″ popup_enable_google=”1″ watermark_type=”none” watermark_link=”0″]

 

 

Fototerapija v Psihiatrični Kliniki Ljubljana

IZVAJALCA: Jure Kravanja in Petra Štrukelj

USTANOVA: Psihiatrična Klinika Ljubljana

LETO: 2010 in 2011

NAČIN IZVAJANJA: 2x tedensko po 10 ur

POPULACIJA: Psihiatrični bolniki

OPIS:

Leta 2010 se je v Psihiatrični kliniki Ljubljana pričelo z uvajanjem fototerapije kot kreativne in delovne terapije, čez dobro leto pa je projekt finančno podprlo

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. V to terapijo je bilo v obdobju dveh let vključenih preko štiristo pacientov  v strokovnih enotah Center za klinično psihiatrijo, Center za mentalno zdravje in Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.

Udeleženci so se poleg osnovnih in začetnih tehničnih znanj o fotografiranju učili in izobraževali o formi in kompoziciji, se seznanjali z žanri fotografije, se naučili posnetke shranjevati in poobdelovati z računalniškimi programi. Velika pozornost je bila namenjena takoimenovanemu branju fotografij, kjer so avtor, terapevta in vsi udeleženci stopili v razgovor o sami vsebini in pomenu nastalih fotografij.

Pridobljena znanja so udeleženi preizkušali in utrjevali pri iskanju motivov na območju bolnišničnih prostorov, še več pa v bližnji naravi in poljubno izbranih krajih v mestu.

Posnete fotografije so združevali v serije in opremljali z izbrano glasbo v digitalne slide showe. Postavili so več stalnih razstav v prostorih klinike.

Na kognitivnem, socialnem, emotivnem in samopotrditvenem področju je bilo opaziti občutno izboljšanje in napredovanje; pacienti pa so poudarjali velik pomen fotografiranja pri njihovem kreativnem izražanju, pri izboljšanju počutja, pri izkoriščanju prostega časa in tudi pri njihovem poklicnem življenju.

Po končanem bolnišničnem zdravljenju se je precej pacientov odločilo za ohranitev stikov s terapevtom preko internetnih povezav.

[Best_Wordpress_Gallery gallery_type=”thumbnails” theme_id=”2″ gallery_id=”7″ sort_by=”order” image_column_number=”5″ images_per_page=”30″ image_title=”none” image_enable_page=”1″ thumb_width=”120″ thumb_height=”90″ popup_width=”800″ popup_height=”500″ popup_effect=”fade” popup_interval=”5″ popup_enable_filmstrip=”1″ popup_filmstrip_height=”50″ popup_enable_ctrl_btn=”1″ popup_enable_fullscreen=”0″ popup_enable_comment=”1″ popup_enable_facebook=”1″ popup_enable_twitter=”1″ popup_enable_google=”1″ watermark_type=”none” watermark_link=”0″]

Pripomočki

Čeprav je fotografiranje z vidika ročnih spretnosti zelo enostavno opravilo, pa nekatere osebe z gibalno oviranostjo, kljub temu potrebujejo prilagoditve in pripomočke .

Zavod za fotografsko terapijo svetuje uporabnikom s posebnimi potrebami glede nakupa in najprimernejše opreme in načinov uporabe za premagovanje ovir.

Za tiste z najtežjo stopnjo gibalne oviranosti smo razvili poseben TEHNIČNI PRIPOMOČEK, ki omogoča fotografiranje praktično vsakomur. Sestavljajo ga

Nabava tehničnega pripomočka je možna po predhodnem dogovoru in individualnem pregledu.

Fotografija za gibalno ovirane – VIDEO

Povezave

Diplomsko delo Fototerapija: Fotografija kot umetnostno izrazno sredstvo v kontekstu psihosocialne pomoči

Diplomsko delo Fototerapija: Terapevtska vrednost fotografije in možnosti uporabe v socialni pedagogiki

Strokovni članek: Fotografija za osebe s posebnimi potrebami

Zavod za fotografsko terapijo

V Zavodu za fotografsko terapijo definiramo in izvajamo fotografsko terapijo kot:

–   Podporo in pomoč v psihoterapevtskem procesu
–   Terapevtsko metodo za izboljšanje prizadetih funkcij
–   Kompezatorno metodo
–   Ustvarjalno dejavnost za krepitev mentalnega zdravja in spodbujanje osebnostne rasti
–   Pomoč pri Izobraževanju in usposabljanju za dvig poklicnih kompetenc

Sodelavci

Sodelavci

Anita Zelić

uni.dipl.soc.del

Anita Zelić (1985) univerzitetni študij socialnega dela zaključi na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani z diplomskim delom Fototerapija: Fotografija kot umetnostno izrazno sredstvo v kontekstu psihosocialne pomoči (2012).

Matej Peljhan

univ.dipl.psih., spec.klin.psih.

Matej Peljhan (1967) univerzitetni študij psihologije zaključi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa še specialistični študij klinične psihologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku.

Jure Kravanja

univ.dipl.ped. in soc.

Jure Kravanja (1960) je obiskuje gimnazijo v Celju, v Ljubljani pa na Filozofski fakulteti konča študij sociologije in pedagogike.

Opis

Jure Kravanja, univ.dipl.ped. in soc.

Jure Kravanja (1960) je obiskuje gimnazijo v Celju, v Ljubljani pa na Filozofski fakulteti konča študij sociologije in pedagogike.

S fotografijo se ukvarja od leta 2005 in od takrat na fotografskih salonih doma in v svetu prejme že več sto nagrad in priznanj. Večkrat je izbran za najuspešnejšega slovenskega razstavljalca, leta 2009 pa mu Fotografska zveza Slovenije podeli tudi najvišji naziv mojster fotografije. Svoja dela razstavlja na dvajsetih samostojnih razstavah, s svojimi fotografijami pa soustvarja več knjig, revij in drugih publikacij (knjiga Za-govor podob, monografija o Celju, monografija psihiatrične bolnice Vojnik, National Geographic Slovenija, idr.)

Kot velik ljubitelj filmov v svojem fotografskem ustvarjanju poskuša združiti narativno in sporočilno razsežnost podob z njihovimi čisto likovnimi dimenzijami. Motive fotografiranja išče v naravi, arhitekturi in urbani pokrajini, neusahljiv izziv pa so mi podobe človeka, vpetega v urbano okolje.

Svojo formalno izobrazbo začne kombinirati s fotografsko dejavnostjo leta 2010, ko kot kreativni terapevt v Psihiatrični kliniki Ljubljana izvaja fotografske delavnice. Z razvijanjem ideje fotografije kot diagnostičnega,terapevtskega in izraznega sredstva, predvsem pa s svojevrstnim metodološkim pristopom orje ledino na področju fotografske terapije v Sloveniji. Leta 2012 soustanovi Zavod za fotografsko terapijo.

Matej Peljhan, univ.dipl.psih., spec.klin.psih.

Matej Peljhan (1967) univerzitetni študij psihologije zaključi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa še specialistični študij klinične psihologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku.

Pri starosti deset let doživi hudo nesrečo z eksplozivnim sredstvom, zaradi česar utrpi številne poškodbe, med drugim izgubi desno roko in eno oko. Osebno izkušnjo invalidnosti nadgradi s poklicno, zato si za področje dela izbere otroke in odrasle s fizičnim hendikepom. Je predvsem praktik, objavlja pa tudi strokovne članke in izvaja predavanja.

S fotografijo se začne resneje ukvarjati leta 2009 in že v prvih letih na mednarodnih razstavah prejme več deset nagrad in priznanj. Od fotografskih žanrov ga najbolj zanima konceptualna fotografija. Najraje ima motive ljudi in ahitekture, ki jih poskuša ujeti v po eni strani v originalnih in kontrastnih relacijah, ki skozi igro elementarnih, splošno berljivih simbolov, pripovedujejo zgodbe ali spodbujajo k razmišljanju. Je soavtor knjige Za-govor podob (2011), po nekaterih ocenah enega najpomembnejših del s področja filozofije fotografije v slovenskem jeziku. Prizadeva si, da bi fotografijo približal osebam s posebnimi potrebami, zato soustanovi izvaja delavnice, izobraževanja in objavlja strokovne članke.

Anita Zelić, uni.dipl.soc.del

Anita Zelić (1985) univerzitetni študij socialnega dela zaključi na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani z diplomskim delom Fototerapija: Fotografija kot umetnostno izrazno sredstvo v kontekstu psihosocialne pomoči (2012).

Leta 2010 prične kot absolventka Fakultete za socialno delo ter študentka Višje strokovne šole v Sežani, smer Fotografija, raziskovati moč fotografskega medija in njegovo uporabo v terapevtske namene na področju psihosocialne pomoči.

Leta 2011 strne tujo strokovno literaturo s področja fototerapije ter zasnuje in izpelje projekt, ki je po dotedanjih podatkih prvi tovrsten v Sloveniji na področju duševnega zdravja, saj tehnike fototerapije uporabi z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju (Ozara Nova Gorica). Vsa dognanja in ugotovitve o koristnosti in učinkovitosti tehnik fototerapije ovrednoti v svojem diplomskem delu, ki predstavlja pionirsko delo s področja fototerapije v slovenskem jeziku.

S podporo Ustanove Silvana Furlana prične leta 2012 izvajati fototerapijo z otroki na osnovni šoli s posebnim in prilagojenim programom v Novi Gorici. Leto kasneje se pridruži Zavodu za fotografsko terapijo, s skupno vizijo, da bi fototerapija v Sloveniji dobila svojo teoretično in praktično veljavo. Le leto za tem, svoje delo skupaj predstavijo tudi svetovni javnosti, na konferenci fototerapije in terapevtske fotografije v Perugii (Perugia Social Photo Fest).

Danes izvaja fototerapijo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, fotografijo kot kreativni medij za osebno rast pa uporablja tudi na drugih osnovnih šolah, izvaja delavnice in predavanja na različnih fakultetah ter objavlja strokovne članke. Za svoje delo je v letu 2014, v Italiji prejela mednarodno nagrado za karierne dosežke v kategoriji do 35 let (Donna di Fiori). Svoje znanje nadgrajuje na magistrskem študiju Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti.

Silvo Vidergar, dipl.inž.el.

Sodelavec za področje tehničnih prilagoditev fotoaparatov